Nevem.

Nevem ali ta občutek tesnobe v meni prebuja konstantna prisotnost sivih oblakov kateri se neskončno nadaljujejo. Ali pa je to samo nostalgija. Čudovito je opažati kako znane osebe postajajo vse bolj neznane kot vse tiste matematične funkcije zaradi katerih si presedel ure in ure gledajoč v zid namesto v zvezek. V takih situacijah se opazi kdo je pravi pojem prijateljstva in kdo so moteče frekvence v sistemu. Nevem niti če se splača pisati o temu. Ampak jebeš. Zakaj pa ne. Sej ne da imam kaj pametnejšega početi. Nevem zakaj nisem prej opazil, da so starši  najpomembnejše osebe v življenju, in nevem niti zakaj je potrebno živeti ločeno od njih da, prideš do tega spoznanja. Nevem niti zakaj se sekiram zaradi določenih oseb in njihovih dejanj in spravljam sam sebe ob živce. To je koda bi sam sebi dau plesko.

Nevem, mogoče sem to samo jaz, ali pa je res vreme.

Advertisements

Oddajte komentar

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

Komentirate prijavljeni s svojim WordPress.com računom. Odjava / Spremeni )

Twitter picture

Komentirate prijavljeni s svojim Twitter računom. Odjava / Spremeni )

Facebook photo

Komentirate prijavljeni s svojim Facebook računom. Odjava / Spremeni )

Google+ photo

Komentirate prijavljeni s svojim Google+ računom. Odjava / Spremeni )

Connecting to %s